Odhod po Ermenegildo Zegna v sobotni jutranji oddaji je bilo mogoče slišati en stavek z ustnic številnih urednikov moških oblačil: "kako odličen način za začetek Milana."
Prekleto naravnost!
To je bila še ena popolna ponudba oblikovalca Stefana Pilatija, ki je pustil za seboj veliko produkcijsko mizansceno svojih prejšnjih oddaj za povsem belo – skoraj puritansko – prizorišče te sezone. Ker je bila vsa umetnost odstranjena, ni bilo nič, kar bi odvrnilo pozornost od zbirke, ki se je začela močno in postajala vse močnejša.
Vizualni učinek vseh črnih ansamblov, ki so odprli razstavo, je pokazal, da je odtenek poleti videti enako kul kot v kateri koli zimski kolekciji. Vendar je Pilati popestril razpoloženje tem temnim kosom s svojo izbiro zračnih, tekočih tkanin, ki jih je oblikoval v prostorne hlače, enostavne jakne z bluzonom in blazerje strokovno krojenih.
Prihod škatlastih avtomobilskih plaščev v velike kare madras, ki so včasih rahlo zašiti s polovičnim pasom ali s tridimenzionalnimi žepi, so se odločilno omilili zahvaljujoč oblikovalcu, ki jih je krojil v utišanih pastelnih odtenkih. Vzorec je bil videti prav tako privlačen, če ga uporabljamo samo za zadnji del suknjiča ali kot šal, ki boža vrat in se spušča po eni strani telesa modela. Ti kosi so bili elegantno zaključeni s tesno zavitimi paisley svilenimi šali na zapestjih in nekaj udobnimi mokasinami z resicami.
Toda pravi dih svežega zraka v tej kolekciji je bila zadnja serija vseh belih videzov. Bilo je skoraj tako, kot da je Pilati iztrgal napol prosojno podlogo nekaj slavnih Zegninih oblek in jih predelal, da bi se postavili na svoje noge. Te čudovito oblikovane komplete, ki so se brezhibno združili s svojimi enako lahkimi dodatki za torbice za naramnice, je končno preprečila neka robustna urbana črna obutev, da ne bi poleteli neposredno v modna nebesa.
45.46542199.1859243